XI. Zadnji udarci
Pripravljeno je bilo nekakšno znamenje, ki bi postal simbol njihove zmage nad gospodarjem. Prav nič se ni upiral. Dokončno je bil izmučen. In tudi če bi imel moči, se jim ne bi upiral. Zares se jim je podaril, da z njim počno kar hočejo. Po njem so padali pljunki, zlovešč nasmeh se je kazal na njihovih obrazih. Bila je to enkratna priložnost, saj imajo gospodarjevega sina v rokah. Bodo izzvali njegovo jezo? Prav možno bi bilo. Sicer je bil pa zadosti neumen, da ga je sploh poslal. Izživeli bodo nad njim vso svojo jezo in gnev, ki so ga toliko časa skrivali v sebi.
Razprli so njegove roke. Odločili so se, da ga bodo pritrdili z žeblji. To bi sicer lahko storili tudi z vrvmi, kot so imeli do tedaj navado. Ampak to je bil njegov sin in zato nikakršna ni bila okrutnost preveč. Zavedali so se, da je bil to njegov edinec, takšne priložnosti tako ne bodo več imeli. Občutek imam, da se sicer niso ravno zavedali tisti trenutek kaj počno. Naj to ne zveni kot da bi jih opravičeval, ampak ko človek tako zakrkne svoje srce, je njegov um popolnoma pomračen. Vede počne popolnoma nerazumljive in okrutne reči. Tako je bilo tudi v tem primeru. Ostri žeblji so se zarili v njegovo nedolžno telo. Sprva skozi dlani, nato še na nogah. V tem trenutku je postal povsem nemočen. Uživali so v tem. Četudi bi se hotel kam premakniti, se ni mogel, saj je bil povsem pritrjen na les. Opazoval je nebo nad seboj, ki je še malo preje jokalo nad njim. Takrat je še imel možnost, da bi opustil vse skupaj. Sedaj pa je tu čisto prepuščen svojim krvnikom.
Neko posebno zadovoljstvo jih je obdalo. Težko ga opišem, ker mi je nerazumljivo. Ne sicer čisto popolnoma. Nekaj podobnega se zgodi takrat, ko sicer veš, da narediš nekaj narobe, a kaj jo je to tako prijetno. Tisti samcat trenutek. Govorim o momentu preden človek pomisli na kakršnekoli posledice svojih dejanj. Veliko prej ko začne v njem delovati njegova lastna vest. Tisti drobcen trenutek, ko je šel mimo poti, za katero se zaveda da je prava, takrat ko je stopil vstran. Tisti hip, ko misli, da je sam svoj gospodar. Menim, da so nekaj podobnega takrat doživljali njegovi krvniki.
Komentarji
Objavite komentar