Nova raven stvarjenja (komentar ob velikem četrtku)

Velikonočna pashalna večerja, ki jo je Kristus obhajal z učenci, prinaša nekaj novega v stvarstvu. Le Stvarnik lahko nadomesti bistvo svoje stvari, kruha in vina, in nam da svoje Telo in Kri. Človek ni dojel, da je vse, kar je bilo ustvarjeno, bilo ustvarjeno zanj. Bog mu je bil tekmec. Zavrnil ga je v želji, da bi postal bog brez Boga. O, ti, nesrečni brezbožnež! 

Bog pa kleči na tleh in umiva noge. Bog se daje človeku popolnoma na razpolago. Ne le, da mu je predal svoje stvarstvo, sedaj mu daje samega sebe. Da bi mogel na skrivnosten način zaživeti v njem, v njegovi stvari, kot se je to zgodilo s kruhom in vinom. Kako pretresljiva bo še večja odklonitev človeka, kot je bila tista prva! 

Velikonočna večerja, katere Jagnje je med nami, se zaključi v temini noči, ko poljub, ki je izraz ljubezni, izda Ljubezen samo. Začenja se največja norost, največje pohujšanje, ki je Ljubezen Boga do človeka! Kristus poljub sprejme brez obsojanja, pač pa s smrtno žalostjo, da se je človek še enkrat odločil reči ne njegovi brezmejni ljubezni.