Objave

Noč, ko je človek vstal

To je bila noč, ko je človek vstal od mrtvih. Po tem so že dolgo hrepenela srca.

Tisočera užaljena, ranjena srca so želela k njemu. To niso bili ubogi, zaničevani, zavrženi, pač pa do nedavnega uspešni, hvalevredni, upoštevani. Ti so se napotili. Brezkončna procesija je bila. Vsi tisti, ki so življenje zajemali z veliko žlico, so odprli spočite oči, vzdignili svoja brezhibna relesa. Nesli so mu srca naproti. Križani Človek se je z njimi srečal v grobu, na nikogar ni pozabil, ki je v svoji ponižnosti vstopil v grob, vsem je delil vstajenje. In bili so mu hvaležni in so zaupali vanj. Dar, ki jim ga je podelil, je bil vreden več, nego vsa brezskrbna bogastva, ki jih prodaja brezskrbno žviljenje za brezskrbna srca. Kogar se je dotaknila njegova usmiljenja luč, kogar je blagoslovil njegov plamen, tisti, je oživel, truplo je postalo živo, lahke in poskočne so bile njegove noge. Večni Človek mu je podelil življenje. Kadar bodo skeleli udarci življenja, bo romalo srce k njemu, v …

Dan, ko se je rodil človek

Gloria; Under The Blood Red Sky

Sem prečital: Alexandre Dumas, Trije mušketirji

Kakšen je dober verouk?

Sem prečital: Vladimir Levstik, izbrano delo

Učitelj kot oznanjevalec evangelija – učenje z zgledom v digitalni dobi?

Sem prečital: Oscar Wilde Slika Doriana Graya