Umivanje nog (veliki četrtek)

Umazanih nog sem prišel. Nečiste so bile noge, ki so hodile po mnogih stranpoteh. Ranile so me te poti, odvzele so mi dostojanstvo, naredile so me nečloveško zanemarjenega. Tak sedim pred Teboj. In Ti se skloniš in začneš. Začneš z umivanjem nog. Branim se. Ker vem, da ti poznaš vsako mojo izkrivljeno pot. Branim se, ker me boli, da sem pred Teboj s tem kar sem in v tem kar sem. Ker vidiš, kje vse sem hodil in kako zelo sem se zanemaril. Branim se, kot Peter, ker me je sram, ker me je strah, ker me boli. Imam ogromno izgovorov. Vnaprej pripravljenih. Opravičil, ki pojasnjujejo, zakaj nočem, da mi umiješ noge, tako kot Peter, razlag, ki predstavljajo moje poti s pomočjo razuma, a so bile v resnici zabloda. Pogledaš me. Z istim pogledom, ki se posveča mojim nečistim in umazanim nogam. Neguje jih, zdravi jih in vrača se njih moč. Tiho, brez očitkov, s popolno ljubeznijo.

To, da, to je Tvoja ljubezen. To si Ti, Ljubezen sama, ki klečiš pred menoj, umazanim in nečistim, Ti, ki me ozdravljaš in čistiš.

Čiste, ozdravljene so moje noge ... s Tvojo, brezmejno Ljubeznijo ...