Umazano telo (veliki petek)

Z umitimi, čistimi nogami stojim pod križem in zrem vate. Tvoje telo je iznakaženo. Rano pri rani nosi. Debele kaplje krvi polzijo čez zasušene strdke, ki so pomešani s prahom ulice. Tvoje noge so umazane.Tvoje telo nečisto. Sam pa stojim tu z umitimi, čistimi nogami. Na tebi zrem svojo umazanijo. Tvoj trup je posejan s prahom mojih stranpoti. Tvoja umazanija je pravzaprav moja nečistost. Na tebi zrem sebe. Svoj greh, svoj nesmisel, moje blodnje. In ti me gledaš. Z istim pogledom, kot večer poprej, ko si klečal pred menoj. Danes bi moral jaz poklekniti pred teboj in s solzami brisati umazanijo tvojih nog. A tega ne morem. Ker je to moja nesnaga, ker je to moj greh.Ti, edino ti ga lahko očistiš. Tako, da ga vzameš nase. Gledaš me in mi nič ne očitaš. Ker me ljubiš. Z ljubeznijo, ki je nisem vreden, saj sem jaz tisti, ki sem zadnji zabijal žeblje v tvoje dlani. Še zadnji pogled v nebo, krik in konec.

Sulica prebode stran in zaslišijo se besede: "Resnično, ta človek je bil Božji Sin." Jaz pa zrem v svoje umite, čiste noge, s katerimi sem prehodil pot, ki si jo ti prehodil zame. Pot Ljubezni.