Čas, ki ga ni ... (4)

Hitela je po vseh opravkih. Želela je narediti vse, pa ji je čas povzel iz rok. Nedavno tega je ostala sama, saj se je on odločil, da si bo vzel čas zase. Še zdaj se vsake toliko spomni na njegove besede. Zadenejo jo v srce, saj je vedno mislila, da je čas njun, da je skupen. A to je bil čas, ki ga ni bilo, ni ga bilo dovolj zanj, zato se je odločil, da gre. Velikokrat tako nemočno obsedi, oči zalijejo solze in najraje bi še ona vse skupaj pustila. Čas, ki ga ni, saj je zdaj za vse sama. Tako nemočno sedi za mizo, ko jo za roko prime majhna rokica. Nasmehne se, pogleda v oči ...

Mi boš mar ti zidal hišo za stanovanje? (2 Sam 5,7)

Majhna dlan stisne veliko in zdi se ji, kot da se je v njej ponovno naselila moč ...

... njemu, ki vas more ... utrditi ... (Rim 16,25)

Tako malo se ji zdi ... njena dejanja tako nevredna, tako brez pomena ...

... Marija pa je rekla ... (Lk 1,38)


Malo bitjece stisne k sebi in zašepeta na uho: "Rada te imam." 

»Glej, dekla sem Gospodova, zgôdi se mi po tvoji besedi!« (Lk 1,38)