Blagoslov

Klatež je sedel na svoji klopi. V mislih so se mu odvijali dogodki, ki jih ji je preživel v preteklih dneh. Naslonil se je nazaj in glava mu je počasi zdrsela nazaj. Bil je prijeten poletni dan, proti večeru je že šlo in dnevna nevihta je že naredila svoje ter razbila popoldansko soparo. Prešteval je liste drevesa, ki se je vzpenjalo nad njim in stegovalo svoje veje proti Vsemogočnemu. 

Prešteval je liste in opazoval obraze, ki so se vili pred njim, kot nepregledna množica ogrnjenih v bela oblačila pred prestolom Jagnjeta. Da, prestol Jagnjeta je bil to, saj smo vendar zarada tega stopili skupaj in sedaj pred njegovo podnožje prihajamo s prošnjo za blagoslov. Ne bo nas pustil dolgo čakati. In ni nas pustil dolgo čakati.

Klatež se je v trenutku zdramil. Vzravnal se je in se nasmehnil samemu sebi. Sam sebi ne more verjeti, da se prepušča takemu sanjarjenju. Pa vendar ni bila le domišlija tista, ki je delovala. Zagotovo ne.


Resnično so bili pretekli dnevi poseben blagoslov. Vsak dan znova, toliko nasmehov in dobre volje, ljudi, ki so bili pripravljeni se soočiti s še tako težko nalogo. In pa toplih domov, v katerih na steni še visi križ. Bilo je polno blagoslova, Bogu hvala!

Da, njemu, Jagnjetu zahvala. Zahvala, da je poklical prijatelja na njegovo pot. Hvala Staroletnemu, da mu je stal ob strani, kot Oče spremlja svojega otroka.

Zahvala mu Bogu Očetu Stvarniku, ki nas je obilno blagoslovil z lepim vremenom, da je prišlo vse delo in vložen trud sploh lahko do izraza.

In hvala Očetu te nebeške družine, ki se je odločil, da bodo tod prebivali dobri ljudje. Zares dobri ljudje. Ko se spomni obrazov, se mu na ustnicah nariše nasmeh. 

Klatež je vesel. Vstane in se odpravi po poti med drevoredom. V nedogled bi se lahko zahvaljeval. Za sleherni trenutek. Prav zares, za sleherni trenutek. Ustavi se in pogleda proti nebu. "Nisem bil vreden, da bi prišel k meni Gospod. Nisem bil vreden daru s katerim si me obdaril. Oče, neskončno sem ti hvaležen..." Iskrena solza je spolzela po njegovem licu. Verjamem, da je bila nemara to naljepša zahvala Gospodu za vso dobroto. Klatež se je globoko priklonil pred Gospodom in odšel naprej po poti...