Dan ko zapade sneg

Danes je dan, ko je zapadel prvi sneg. 

To je poseben dan, vsako leto znova. 

Ko začnejo padati snežinke na mrzlo in turobno zemljo je čas za topel čaj. Čaroben in sladek okus, medtem ko opazuješ, kako snežinke spreminjajo podobo okolice. Ena, druga in že se sivorjavi toni obarjvajo v belo. Malce si že zasanjan, domač medenjak se stopi v ustih. In roka,... pogreje se ob drugi. Zadremaš. Kar naenkrat se prebudiš in ugotoviš, da je vse okoli tebe belo. Strehe so bele, sosedovo strešno okno je zasneženo. Čaj se je vmes ohladil, ostal ga je le še za požirek. Srkneš. Toplo ti je pri srcu. Pogledaš kakšno risanko. Tako, ki si jo pogledal že stokrat. Tako, ki jo pogledaš vedno ko zapade prvi sneg...

Po pravici ne maram snega. Spremeni se v plundro, obarva se nazaj v sivo... Ampak dan, ko zapade sneg je vedno znova čaroben...Magičen...Čudovistično:)