Prepad


Nekaj časa sem potreboval, da sem uredil svoje misli, svoja občutja, ki so me obdajala po zadnejm prazniku. Pogled. Zanimiv je bil pogled. V njem so se na eni strani skrivale solze sreče in veselja, ki nikakor niso upale priti na plano. Na drugi strani so se skrivale solze ljubezni, tiste prave darovanjske ljubezni, ki ji ne sežem do kolen. To je bil ponovno zakrament ljubezni. In jaz, stojim na robu tega prepada in opazujem. Z veseljem na ustih in v srcu, s solzami v očeh. Sami presodite kakšnimi. 

Prepad. Prepad Kristusa, ki je sam sebe izničil, podobo hlapca vzel nase... Kristusa, ki je ljubezen pripeljal tako daleč, da je nismo več spoznali, da smo jo bili, pljuvali, trgali. Tudi sam. Tudi sam sem hotel drugače. A prav je tako.

Komentarji

Priljubljene objave