Sem prečital: Vladimir Levstik, izbrano delo

Z avtorjem sva na nek način povezana. Njegov prevod Bratov Karamazovih je bil tisti, ki je krojil moje diplomsko raziskovanje. Četudi je bil prevod iz leta 1929, se mi je zdel bolj pristen zaradi bližine avtorja. Levstikov jezik ni pretirano arhaičen. V Naši besedi so za njegovo delo izbrali roman Gadje gnezdo. Wikipedija zanj pove, da ob koncu "psihološko in estetsko nekoliko upade". Glede na to, da so na istem viru nekoč o Dostojevskem zapisali: "Zavrnil je svoje prejšnje radikalno mišljenje in je postal konzervativec in skrajno religiozen.", viru ne bomo verjeli na prvo ali drugo besedo. Motiv srečanja Kastelke s Kristusom je skorajda pričakovan za nekoga, ki ve, da je Levstik prevedel glavna dela Dostojevskega. Kastelkino spreobrnjenje je, glede na njeno kletev, ki jo je preko celega romana ogromno, parafraza Pavlovih besed: "Toda kjer se je pomnožil greh, se je še veliko bolj pomnožila milost, ..." (Rim 5,20). Izguba dveh in skorajšnja izguba tretjega sina je omehčala njeno srce in res je: psihološko in estetsko roman nekoliko upade, v kolikor ne zmoremo priznati možnosti spreobrnjenja, možnosti, da ljubezen vendarle premaga še tako trdo srce, v kolikor je edini esticizem skrajno zavrženje in propad. V kolikor ne priznamo, da je Levstik blizu Cankarjevemu spomeniku Slovenski Materi: "' Sladkó počivaj, borilka' moli mladi gospodar. 'Zvestó ob srcu tvoje grude bo gorela gadja vera, in gadje gnezdo bo stalo za dom in staro pravdo v tvoj spomin na vekomaj!'" in v posvetilu: "Svoji materi v češčenju in zvestobi." S slogom pa Levstik poskrbi za dinamično in zanimivo branje, tako da ob koncu lahko rečem, da je bila vsaka stran vredna branja. 

 

Komentarji

Priljubljene objave