Najsvetlejša noč

Noč noči v kateri je premagana najtemnejša tema, kjer je zlo popolnoma premagano, premagala pa ga je ljubezen pšeničnega semena. Padlo je, da, padlo v temno in mrzlo zemljo, padlo je v smrt. A to je bila najveličastnejša smrt, saj je bila smrt nedolžnega za grešnike, smrt Življenja za življenje, smrt Ljubezni za ljubezen. Ta noč sveti bolj kot dan, saj je zasvetila v vsem svojem sijaju, s tem, ko je to malo pšenično seme, ki je tako nebogljeno viselo na križu, obrodilo obilo sadu. To je novo stvarstvo usmiljenja, kjer se greh umakne odpuščanju, sovraštvo ljubezni. Naj klije, naj raste to seme v tebi, v meni, naj bo vse zaznamovano z njegovim mirom in veseljem! Da bi mogel pasti v njegov objem usmiljenja, kot seme, da bi umrl grehu in obrodil obilo sadu ljubezni!

 Resnično, resnično, povem vam: Če pšenično zrno ne pade v zemljo in ne umre, ostane sámo; če pa umre, obrodi obilo sadu. (Jn 12,24)