Generacija destrukcije?

Sedim za računalnikom in listam po knjigah za izgubljenim citatom. Pozornost mi jemlje gruča otrok, ki se igra pod mojim oknom. Četudi me vsake toliko s svojim vpitjem dekoncentrirajo, sem vesel, da jih slišim. Nekaj let se okoli bloka ni nihče podil in resno sem se spraševal ali je to že posledica digitalizacije ali zgolj slučaj, da pač v bloku trenutno nimamo otročadi. Verjamem, da je marsikomu težko razumeti, kako da tega ne vem, ampak takšno je pač življenje v bloku. Živimo precej mimo eden drugega, le redki, ki se poznamo že dlje časa, vemo drug o drugemu kaj več kot to, v katerem stanovanju kdo biva. Pa tudi to veš samo za tiste, ki živijo pod teboj in jih celo kdaj srečaš pred vrati. 

Otroci, nekateri že šolarji, med njimi pa tudi mlajši, se tako glasno podijo po dvorišču. Eden izmed sosedov, jim prinese nekakšne "fake" mobilne telefone. Sosed niti dobro ne odide, že se začne tekmovanje. Glas deklice, ki bi si želela, v svoji domišljiji seveda, da se telefone uporabi za snemanje, se zgubi med vzkliki, kdo in na kakšen način, bo igračo prvi raztreščil na čimveč koscev. Odvije se pravo malo tekmovanje, kdo bo na bolj inovativen način in seveda prvi, uničil plastično tablico. Plastika pada po tleh, meni pa vsak padec v možganih odzvoni kot iskanje dogodka, ko smo kot otroci kakšno stvar uničili. Namerno. Vsekakor, če je že bilo kaj takega, je bilo davnaj odsluženega. Pa še iz odsluženih stvari smo si znali naresti igračo. Tako destruktivnega trenutka, kot je bil ta, ne najdem.

Ne bi si želel, da bi ta zapis izvenel kot eden izmed tistih, pri nas je bilo tako, sedaj je pa tako. Zgolj presenetila me je prva reakcija otrok, na res ne najbolj posrečeno igračo, ki ni migala sama od sebe, ni pela, se ni premikala. Predmet kot tak, namenjen zgolj domišliji. In le-ta v trenutku požene pol ducata ploščkov po stopnicah, tleh, v travo...kamor koli, samo da se uniči. Lahko da je bil le slučaj. Lahko pa, da bomo to generacijo kdaj označili za generacijo destrukcije. Pa bomo raje takrat modrovali, da je pri nas pač res bilo drugače.