IIVK za danes: Vstopna točka

Lastnost Cerkvenih dokumentov je, da svoj naslov nosijo po prvih besedah, ki so napisane v njih. Ta zanimivost že sama na sebi spregovori. Naslov postane dobesedno vstopna točka za posamezen dokument. In od te vstopne točke je zelo odvisno, kam nas bo pot vodila dalje. Ko torej vstopamo v učenje IIVK moramo paziti, da bomo v odkrivanje zakladov tega koncila, vstopili pri pravih vratih. 

Sacrosanctum concilium

Prva konstitucija IIVK nosi dobesedni naslov: "Presveti zbor", v slovenščini pa jo imenujemo tudi konstitucija O svetem bogoslužju. Prevod nas lahko hitro zavede. Konstitucija sicer v resnici večinoma govori o bogoslužju in prenovi le-tega, a prva poved nam dejansko pokaze željo in načrt celotnega koncila, ki ni bil sklican zgolj zato, da bi se prenovilo bogoslužje, četudi je bila liturgična pomembna. Koncil se v prvi kontituciji takole odpira: "Sveti cerkveni zbor si postavlja za nalogo: poskrbeti, da bodo verniki vedno bolj krščansko živeli; bolje prilagoditi potrebam našega časa ustanove, ki so spremenljive; pospeševati, kar bi moglo prispevati k edinosti vseh, ki verujejo v Kristusa; in okrepiti, kar bi pomagalo vse ljudi poklicati v naročje Cerkve." (SC 1) Naš pogled bo vzel v ozir predvsem prvo željo koncila: da bi verniki bolj krščansko živeli. 

Dva koncila

Koncilsko učenje je torej namenjeno najprej nam vernikom v skrbi, da bi živeli bolj krščansko oz. kot izvemo iz nadaljnih konstitucij, da bi živeli svetost. O koncilu moremo govoriti tudi s sociološkega ali političnega vidika, vendar pri tem ne gledamo na tisto, kar je bilo za koncil bistveno. Na to je opozoril papež Benedikt XVI. v svojem zadnjem govoru:

Bil je pravi koncil, koncil očetov. Bil pa je tudi koncil sredstev obveščanja, ki je potekal skoraj sam zase. Svet se je udeleževal pravega koncila po sredstvih obveščanja. Torej je bil neposredno učinkovit koncil, ki je prišel k ljudem, koncil sredstev obveščanja in ne koncil očetov. Medtem ko je koncil očetov potekal znotraj vere, pa koncil novinarjev seveda ni potekal znotraj vere, ampak znotraj kategorij današnjih sredstev obveščanja, se pravi zunaj vere z drugačnim ključem razlaganja.  

Že samo če pogledamo na število koncilskih očetov, predvsem na število škofov, ki so sodelovali na koncilu, lahko zapademo koncilu sredstev obveščanja, kot ga poimenuje Benedikt. Na koncilu je delovalo prek 2800 koncilskih očetov. Njihova složnost se pokaže pri izglasovanju dokumentov. Le-ti so bili v večini izglasovani z zgolj štirimi glasovi proti. Ta moč edinosti, pa ne izvira iz uspešnosti različnih lobijev in interesnih skupin, četudi to ne pomeni, da se ne zavedamo, da so bili prisotni na koncilu. Če gledamo na koncil z vero, kot nas vabi Benedikt, potem lahko rečemo, da je bil koncil namenjen delovanju Svetega Duha. Preko vsakega škofa, ki je prejel polnost zakramenta sv. reda, s tem pa tudi polnost milosti, ki jih posvečenje prinaša, je govoril Sveti Duh, seveda kolikor se je posameznik odprl njegovemu delovanju. Danes, 50 let po koncilu, lahko na besede, ki so bile zapisane, gledamo veliko bolj svobodno, kot za časa koncila, ko so bili akterji še živi in ko se je posamezne odstavke, predvsem konctitucije Gaudium et spes, pripisovalo različnim intresnim skupinam. Koncil vere je namenjen vernikom, da bi bolj krščansko živeli, da bi slišali kaj ima Sveti Duh povedati za današnji čas. 

Reformni program

Reforme, ki jih je koncil prinesel, še danes marsikomu ne dišijo. Seveda moramo biti do izvajanja reform kritični, vse pač ni prineslo in ni obrodilo sadov. Vendar to ne pomeni, da zaradi vsebine same. Velikokrat je k temu botrovala prenagla izvedba, ki ni upoštevala, da Cerkveni mlini praviloma meljejo počasi. Kakšna poteza je bila izvedena napačno, to je res. Nekateri bi zato radi ubežali v predkoncilski čas in se pretvarjali, da IIVK sploh bilo ni. Pozabljajo, da so tudi prvi akterji Cerkve, ki so bili vsi svetniki - bili so pristne priče Kristusovega vstajenja, njihovo pričevanje pa je bilo podkrepljeno z mučeniško smrtjo - da tudi ti so delali napake. Drugače ne moremo razumeti Pavlovega godrnjanja nad Petrom (Gal 2,11-14).Je bil Petrovega ravnanja kriv evangelij? Besede, ki so zapisane v nauku apostolov, Didaheju? Ko bomo razmišljali o bogastvu IIVK naj nam kot odpev pri branju psalmov, vsebino vedno znova povzema želja koncila: da bi verniki bolj krščansko živeli.