Teolog, povej nam

Verjeli ali ne ampak biti teolog ni vedno najlaže. Mimogrede se ustaviš na kavici, na kratkem obisku, a še preden voda zavre: "No sedaj pa ti meni povej kaj se dogaja glede nadškofa...?". In se začne ponavljanje dejstev, ki sem jih slišal, tako kot vsi ostali, a verjetno niso slišali. Povabljen sem bil isti dan še k eni hiši, da se ustavim, ker bodo pekli. Zakaj pa ne in sem, potem ko sem spil tisto grenko kavo, odhitel še na drug naslov. Pekli niso več, bili so bolj pri koncu svojega piknika. Nekaj vljudnih vprašanj o tem kaj počnem, kako se imam, nato nekaj modrovanj o kakovosti pridige in pridigarja, ki smo ga tisti dan posušali. Napačna smer, vam rečem. "Daj povej, zakaj to izgnanstvo?" Pa smo tam. Ponovim zgodbo. Za povrh se odpravim še k eni hiši, pravzaprav sem se sam povabil, ker sem vedel, da so nekaj vabili in ker me pri njih že nekaj časa ni bilo. Veseli so bili, da sem se ustavil. Ko sem uspel odgovoriti na vprašanje ali bom rdeče ali zeleno pivo, se možak obrne k meni in mi pravi: "No, sedaj pa povej kaj se dogaja z nadškofom?" Pa smo tam kjer ni muh. Oziroma jih je preveč.

In tako sem preživel dan v ponavljanju enih in istih dejstev. Očetovstva ni, ker ni dokazano. Dokler ti nečesa ne dokažejo, pač nisi kriv. Ker ni dokazane nobene krivde, potemtakem ne more biti kazni. Saj vsi vsemo, da je kazen takrat, ko nekaj narediš narobe, ko si nečesa kriv. To pa ti mora biti, kot smo že ugotovili, dokazano. 
Ljudje sicer radi rečemo, da je to kazen. Saj še za župnika rečemo, da so ga kazensko prestavili. Nekatere župnije so že dobile oznako, da so kazenske. Lahko da župnik svojo premestitev sprejme kot kazen, lahko da ga škof dejansko pošlje nekam, da bi ga vsaj malce kaznoval s tem. A dekret ni kazen, je odločba ali pa ukaz, da se nekaj stori. V duhu pokorščine. Tu že bolje vidimo zakaj to tako radi zamenjujemo s kaznijo. A kot me je opozoril en duhovnik, v nobeni izjavi ni bilo govora o kakršnem koli dekretu. In ni samo en teolog na to dejstvo poskušal pokazati v medijih. A mu to ni uspelo. Bilo pa je navodilo, ki ga je nadškof Uran sprejel po pogovorih, v pokorščini. Da, kot prvo so se pogovarjali (četudi priznavam, da so bili lahko te pogovori ukazovalni), kot drugo se je Uran strinjal tem, da se umika (in tudi tu priznam, da lahko to sprejema kot kazen). Vendar da to sprejema kot kazen in da so bili pogovori ukazovalni, tega pač ne moremo vedeti. Če želimo biti pravični moramo sprejeti torej to golo dejstvo, da so se pogovorili in se dogovorili.
Torej se strinjamo, da ne bomo ugotovili, zakaj se mora umaknit. Ugibanja so seveda sladka, saj spodbujajo našo domišlijo. Očetovstvo je najslašje. Je pač dokaz, da še tako sveti možje ne zdržijo. Da je celibat nepotreben. Tudi finančno stanje Maribora bi bila lepa tema a se nekako ni prijela. Zato so poskusili še s tretjo povezavo, z vedno nepriljubljenim Rodetom, ki pri Mariboru ni mogel biti zraven, pri očetovstvu še manj, pa ga še ničesar pravzaprav nismo okrivili.
Glede medijev bi lahko rekel takole. Ko bi si sam sedajle izmislil zgodbico, na primer da nadškof Uran odhaja zaradi tega ker je bil zelo dober prijatelj prejšnjega nuncija (kar sploh ne vem ali je res ali ne) in ker se tudi prejšnji nuncij nekam premika, potem je logično, da se premakne tudi Uran, skratka ker je bil bolj prijatelj s prejšnjim kot sedanjim nuncijemn in se je slednjemu zameril...; bi takšna zgodba verjetno bila objavljena v medijih. Priznam, da ni dovolj sladka in bi bila bolj obstranska, čeprav bi verjetno po kalorični vrednosti prsegla tisto o Mariboru. Izredno zanimive so take zgodbe. In še kar nekaj jih bo.
Pojdimo pa nazaj h golim dejstvom. Nadškof Uran je podal izjavo, v kateri nam ni zaupal, zakaj se umika. Možno bi bilo, da je tudi ta molčečnost v dogovoru s kurijo. Slednja se verjetno ne bo oglasila. In tako se bomo bili primorani sprijazniti s temi skopimi dejstvi, ki sem  jih naštel. Kongregacija za škofe sicer ni dolžna dajati izjav za svoje poteze. Tako kot noben direktor ni primoran, da bi moral razlagati zakaj je nekega delavca prestavil na neko drugo delovno mesto. Res je, da bi zaradi verodostojnosti to lahko storil, res pa je tudi, da je včasih nekomu nekaj težko sploh razložiti, če na nekem področju ni izobražen. In mediji na našem pač niso. O tem priča ogromno število napak, ki jih je moč najti v njihovih člankih. Ljudje pa so še manj izobraženi. Zato se molčečnosti ne čudim.
Ob koncu naj se obregnem še ob nadškofa Stresa in Slovensko škofovsko konferenco. Vpijejo namreč, da bi se tako Stres kot ŠK morala oglasiti, ko je stvar prišla v javnost. A to je bil dogovor med Uranom in Svetim sedežem. To je podobno kot, da bi se jaz in Micka o nečem nekaj dogovorila. Potem pa bi klicali Janeza in ga spraševali kaj sva se dogovorila. Če je v Janezu kaj verodostojnosti bo rekel, da to ni njegova reč, da je bil to dogovor med menoj in Micko. In tako je bilo tudi tu.

Verjetno bi lahko dodal še kakšno dejstvo. Poskušal sem se izogibati predvidevanjem in ostati pri tistem kar so nam povedali in kar je resnično, izhajajoč iz obeh, resda skopih izjav nadškofa Urana in skromnega znanja teologije. A zame je dovolj, da sem svojo lastno radovednost potešil in si zadevo razložil. Priznam, da sem bil morebiti kje površen. Zato sem vedno znova vesel, če mi uspe v pogovoru tudi morebitne pomanjkljivosti odpravit.

Komentarji

Priljubljene objave