Sem prečital: Alec Mackenzie; Časovna past
Knjiga se s podnaslovom predstavi kot klasična knjiga o upravljanju časa. No,
zame je dobesedno predstavljala časovno past, saj je od trenutka, ko sem odprl
prvo stran, pa do trenutka, da sem jo prebral celo, preteklo kar nekaj voda, če
ne celo, da se je vodni krog nekajkrat obrnil. Podnaslov je kar primeren, saj
je to res klasična knjiga, tista v ameriškem stilu, kjer pač ima avtor v vseh
primerih prav in je nekakšen »omnipotens« upravljanja časa. Nič zato, saj
referenc ima res veliko. In če odmislimo, da je knjiga že malce zastarela in še
ne premore sodobnih mobilnih naprav, vsake toliko vendarle zadane. Govori kje
vse izgubljamo čas, kako bi se lahko bolje organizirali, da bi čas prihranili
itd. A kaj ko ni najkrajša. Zato težko rečem, da ni sama na sebi časovna past:
mi je res prihranila toliko časa, da bom prinesel »notri« vse minute, ko sem
knjigo bral? Avtor s svojimi številkami pravi, da ja. Sam pa ostajam skeptičen.
Zato previdno z branjem.
Komentarji
Objavite komentar