Sem prečital: Alec Mackenzie; Časovna past




Knjiga se s podnaslovom predstavi kot klasična knjiga o upravljanju časa. No, zame je dobesedno predstavljala časovno past, saj je od trenutka, ko sem odprl prvo stran, pa do trenutka, da sem jo prebral celo, preteklo kar nekaj voda, če ne celo, da se je vodni krog nekajkrat obrnil. Podnaslov je kar primeren, saj je to res klasična knjiga, tista v ameriškem stilu, kjer pač ima avtor v vseh primerih prav in je nekakšen »omnipotens« upravljanja časa. Nič zato, saj referenc ima res veliko. In če odmislimo, da je knjiga že malce zastarela in še ne premore sodobnih mobilnih naprav, vsake toliko vendarle zadane. Govori kje vse izgubljamo čas, kako bi se lahko bolje organizirali, da bi čas prihranili itd. A kaj ko ni najkrajša. Zato težko rečem, da ni sama na sebi časovna past: mi je res prihranila toliko časa, da bom prinesel »notri« vse minute, ko sem knjigo bral? Avtor s svojimi številkami pravi, da ja. Sam pa ostajam skeptičen. Zato previdno z branjem.  

Komentarji

Priljubljene objave