Sem prečital: Filip Kalan, Med Trubarjem in moderno

Neznano ime, a dovolj jasen naslov, da gre takoj vedeti, za kakšno branje gre. Med Trubarjem in moderno je nekakšna kratka študija kar lepega števila del in avtorjev, ki se sicer pojavljajo v zbirki Naša beseda. Knjiga je napisana v izredno živem in bogatem besednjaku, kot se za strokovnjaka spodobi. Med sprehodom skozi različna obdobja razvoja jezika in s tem književnosti pa se zdi, kot da bi stopali v vedno bolj mračna obdobja. Vsaj slogovno avtor veliko bolj vzneseno govori o obdobju protestantizma, protireformacije ali pa npr. o Svetokriškem, ki ga označi za moža, »ki mu gre malone edinemu med katoliškimi pridigarji naziv domiselnega ljudskega vzgojitelja«, kot pa o obdobjih, ki sledijo, ko slovensko kulturo po Prešernovi smrti označi, da je »znova in znova tonila v regionalno zaprtost«. Tudi zaradi opisa, ki sem ga našel na spletu, predvsem pa zaradi svoje nepodkovanosti sodb ne bi podajal. Za laičnega bralca, recimo da z nekim osnovnim gimnazijskim pregledom slovenske književnosti, ki ga premorem, je delo na nekaterih mestih težje branje, pa vendar koristno. Če ne zaradi drugega, ravno zato, ker se kakšen izgubljen podatek ponovno vrne v matično bazo dolgoročnega spomina.