Sredi teme je zasvetila luč!


Francoski teolog, Henri de Lubac je zapisal: "Kristus ni prišel zato, da bi razložil trpljenje, tudi ne zato, da bi razrešil problem zla: zlo je vzel na svoje rame, da bi nas zla rešil!"
In kaj je največje zlo? To, da človek zgubi Boga, oziroma kot pravi Dostojevski: "Pekel je muka zavesti, da ne moreš več ljubiti!"
Ko človek več ne more ljubiti, ljubi pa lahko zato, ker mu večna Ljubezen, torej Bog sam to omogoča, takrat ni več raja, takrat nastane pekel. Zato je bila drama, ki se je odvijala na Golgoti toliko večja. Spominja nas na tisto prvo dramo, ko je človek prvič obrnil hrbet Bogu, ko je prvič grešil. Tragika Adama in Eve nas zadane do srca, ko ugotovimo, da sta tvegala svoj odnos z Bogom, da bi postala, kot on, vendar brez njega. Tvegala sta vse, torej Boga in dejansko sta ga zgubila. To izgubo še danes imenujemo greh.
Če se vrnemo na Golgoto in si prikličemo v spomin stotnikove besede: »Resnično, ta človek je bil Božji Sin.(Mr 15,39), potem vidimo kakšna drama se je odvijala. Človek je še enkrat več obrnil hrbet Bogu in zdi se da je tokrat vse končano. Bog, ki je prišel za človeka visi mrtev na križu. Smrt je zmagala. Je res vsega konec?
Pavel, ki že ve kakšen je bil rezultat bitke med Življenjem in smrtjo pravi: Smrt, kje je tvoja zmaga? Smrt, kje je tvoje želo? (1 Kor 15,55).
S praznim grobom smrti ni več. Kajti Kristus je vzel zlo, tudi največje zlo, popolno zapuščenost od Boga, na svoje rame, prepustil se je smrti in ravno s to svojo krotko ljubeznijo je premagal smrt in greh. To je odrešenje. Odrešenje je, da zremo v prazen grob, kjer ni več naših slabosti in napak ampak se v njem skriva večnost. Ni več strahu pred grehom, ne pred smrtjo, saj kot pravi Pavel Timoteju:
Če smo z njim umrli, bomo z njim tudi zaživeli.
Če z njim vztrajamo, bomo z njim tudi zakraljevali.
Če pa ga bomo zatajili, bo tudi on nas zatajil.
Če se mi izneverimo, on ostane zvest,
kajti sebe ne more zatajiti.(2 Tim 2,11-13)

Sredi teme je zasvetila luč. In teme ni več. Sredi smrti je zasijalo novo življenje - vstajenje. In smrti ni več! Želim nam, da bi sredi našega srca zasijal Kristus Vstali!
 
Ne boste več potrebovali več svetlike, ne sončne luči, zakaj On vas bo razsvetljeval na vekov veke! (Raz 22,4-5)

Komentarji

Priljubljene objave