Prihod t/Trojke


November in december prejšnjega leta je bilo vse v znamenju vprašanja ali bo Slovenijo obiskala t.i. trojka ali ne. Vse skupaj je bilo na moč primerno za adventni čas. Evropskih "modrih z zahoda" ni bilo na obisk, obdržala se je samooklicana domača trojka. Z našega stališča je situacija zanimiva, saj se je obisk trojke zgodil tudi v novi zavezi, na to pa smo se spomnili nedavno ob prazniku Gospodovega razglašenja. Kaj se je pravzaprav takrat zgodilo? 

Trije modri pridejo na tuje ozemlje in pri kralju Herodu povprašujejo o novi oblasti (Mt 2,1-12). Herod se seveda ustraši, zato začne poizvedovati, kaj to pomeni. Modre napoti v Betlehem, sam pa vmes že kuje zlobni načrt. Posledica omajanja njegove oblasti je, da se spravi na najšibkejše v družbi in jih pomori (Mt 2,16-18). Težave pač zmoremo popraviti sami. 

Aplikacija na naš trenutni položaj, ko so zaradi omajanja oblasti z davki prizadeti najšibkejši v družbi, ni težka. Prihod svetopisemske trojke za Heroda ne bi bil boleč, če bi ga pravilno razumel. Pa ga žal ni. Četudi je na videz sodeloval z modrimi, si je mislil, da bo ta dobronamerna trojka nekoč vzpostavila novo oblast. Modri z vzhoda ali zahoda so torej za politično oblast sila neprijetna reč očitno. 

Sam osebno pa bolj pričakujem malce drugačno trojko v Sloveniji. Tudi ta je v obči zgodovini že zamajala marsikatero oblast in s krvjo prelila marsikatero ozemlje. Gre za trinitaričen ustroj družbe, torej ustroj po podobi Svete Trojice: Očeta, Sina in Svetega Duha. Kako? 

Najprej je to zagotovo v zavedanju, da je Bog Oče vseh ljudi, zatorej smo si bratje in sestre med seboj. Za neverujoče, predvsem v Sloveniji, bo to gotovo pereče dejstvo (imamo svojega "očeta" naroda Stanovnika, "mati" Svetlana pa bi bržkone popljuvala moj zapis). To nas ne bi smelo motiti. Četudi se včasih izkažejo te ljudje za naše sovražnike je navodilo nedvoumno: "Blagoslavljajte tiste, ki vas preklinjajo, in molíte za tiste, ki grdo ravnajo z vami." (Lk 6,28) 

Kristološki ustroj družbe nas navaja k temu, da v naši družbi poskrbimo za uboge, za bližnje. Kdo je moj bližnji? Tisti, ki mu izkažemo usmiljenje, ne glede na to s kakšno preteklostjo, barvo kože, politično opredelitvijo, spolno usmerjenostjo... se pojavi pred nami. (Lk 10,25-37) 

Ostane še Sveti Duh. Z njegovim prihodom je neločljivo povezano rojstvo Cerkve. Zatorej bi lahko na kratko rekli, da bi v poslednji točki naša družba postajala podobna Cerkvi. O tej temi bi bilo potrebno povedati veliko. Tokrat samo na kratko. Vem, da se je že ob očetovski in sinovski razsežnosti marsikomu stemnilo pred očmi. V mislih si že predstavljajo novo državljansko vojno... No za njih bomo molili in jih blagoslovili. In sprejeli kot svoje brate in sestre. Kajti Cerkev je skupnost grešnikov, ki živijo iz milosti odpuščanja (Ratzinger, Poklicani v občestvo). Če je bilo nam odpuščeno, zakaj ne bi bilo nekoč tudi njim? Če si mi nadejamo da bomo nekoč sedeli pri mizi veselja v nebesih, ali se zavedamo, da bomo mogoče tam uzrli "očeta" Stanovnika, "mamo" Svetlano, itd.? "Toda kjer se je pomnožil greh, se je še veliko bolj pomnožila milost..." (Rim 5,20). 

Želim si prihoda tovrstne Trojke v naši deželi. To je Trojka Ljubezni med seboj, do nas in med nami.

Komentarji

Priljubljene objave