Korak za korakom

november 14, 2012

Korak za korakom

Prileten starček se je sprehajal po parku. Stopal je počasi, korak za korakom. Njegov pogled je bil usmirjen v tla, saj je čas pustil posledice na njegovem hrbtu. Previdno je premikal svojo palico in z njo nežno udarjal ob tla. Spoštljivo je počasi premikal noge. Vsak korak je bil odmirjen. Trda zemlja mu ni vračala spoštovanja. Trda in neusmiljena. Premočeni javorjevi listi so malce ublažili njeno ostrino. A tam je stopal še bolj previdno in počasi, saj je drselo. Koliko padcev je že preživel in dal skozi. Ničkolikokrat je občutil bolečino, prah mu je zapolnil pljuča, lica pa so pritisnila ob podlago. In solza je obrisala umazanijo z obraza...

Solza mu je zdrsela po licu, padla na tla in se razbila na nepregledno število majhnih koscev. On pa je počasi stopal naprej.

Komentarji

Sem prečital:

IZ ZBIRKE NAŠA BESEDA:

Ivan Cankar

IZBRANO DELO VI

Šesti del "cankarjade" v Naši besedi otvorijo njegove pesmi, nato pa, stopnjevanje. Kralj Malhus, kjer se ob branju počutiš, da kot odrasel bereš nekaj otroškega, preko Ottakringa, do prvega osrčja knjige: Hiše Marije Pomočnice. Nekje v bledem spominu imam ta naslov. Da je profesorica v srednji šoli omenila ta naslov. Da njej je to od Cankarja najbolj všeč. In to se je usedlo v srce najstnika, ki si je zadal: to boš nekoč prebral. Nazaj bi se vrnil v tisto klop, da bi ji povedal, da ima prav, da sem se počutil kot otrok, ki bere nekaj odraslega in ne razume grozote, ki je opisana, da sem jo prebiral kot da bi hodil po opisanih hodnikih in da imam še zdaj občutek, da je del mene v tej, hiši Marije Pomočnice. Gledoč kako se mali kanarček, ki želi živeti, zažene v steklo, pade in pogine. Gledoč, kako se mala življenja zabijajo v neprebojna stekla želja po življenju in padajo ter počasi umirajo. Trenutek za tem stojim Ob svetem grobu. Ob grobu, kjer je Njena podoba, Skodelica kave in nazadnje Njen grob. Na njem pa spomenik, ki si ga, dragi Ivan Cankar, postavil slovenski materi. Kot srednješolec tega nisem mogel razumeti. Zato je prav, da se z marsičem, kar sem tokrat prebral, nisem srečal. Danes lahko rečem samo hvala za tvoje besede.