"Pernata" bitja

Angeli. Že od nekdaj so stvar brezmejne ljudske domišlije. Zaobljeni, nekatekri bolj suhi, brez in s perutmi, s kakšnim inštrumentom v rokah itd. Skratka skorajda vsaka cerkev ali kapelica jih je polna. Kdo so torej ta "pirnata" bitja, h katerim se radi zatekamo, še raje pa k temu vabimo otroke?
Tekom stoletij se je t.i. angeologija, torej veda o angelih sicer razvijala, pa vendar ostaja način obstajanja teh bitij precejšnja skrivnost. Tudi zato so med dogmatičnimi dejstvi, ki so bila izražena s strani Cerkvenega učiteljstva, predvsem tri teološka dejstva:
- da angeli obstajajo in so bili ustvarjeni
- njihova narava
- in da so poklicani k blaženemu zrenju. 

Dejstvo, da se v evangeliju nekako umaknejo, torej po rojstvu in vse do Kristusovega vstajenja, nam daje slutiti, kaj je njihova služba. Če je Kristus srednik med Bogom in ljudmi, tisti edini in pravi srednik, je ravno v tem podobnost njihove naloge. Ko se Kristus umakne z zemlje, angeli spet "dobijo službo": pomagajo prvi Cerkvi v njenih stiskah (rešitev Petra iz ječe itd.). Angeli so torej nekakšni posredniki med Bogom in ljudmi. Vedno obrnjeni proti Bogu, vedno pripravljeni prisluhniti človeku. Angel živi v božjem zrenju, zatorej ni nič narobe, da se s svojo molitvijo obračamo prav na njih. Podobno kot češčenje Marije lahko tudi tukaj rečemo: če se obrnemo s prošnjo na angele, bo ta molitev zagotovo prišla do nebeškega Očeta. 

Turnšek zapiše še eno zanimivo misel in sicer, da angeli predvsem razodevajo nadvse živo zanimanje, naravnost Božjo "strast" za odrešenje človeka. Prav zares tudi angeli razodevajo njegovo ljubezen do nas, ljubezen, ki nima meja. Vse stvarstvo, tudi nevidne reči, so ustvarjene po istem principu: iz presežka božje ljubezni, ki jo je Stvarnik izkazal človeku, s tem da ga je ustvaril in da mu je ustvaril vse okoli njega, poleg tega pa mu je pripravil tudi odrešenje, v primeru, da se svobodno ne odloči zanj in kasneje ugotovi, kako lepo mu je bilo v Očetovi hiši. Pomoč pri tem pa so nam zagotovo tudi naši angeli. Če verjamemo v božjo ljubezen, potem lahko tudi verjamemo, da ima vsak izmed nas svojega angela varuha. Kajti njegovi ljubezni ni nič nemogoče.

Povzeto po:
- KKC
- YouCat
- Priročnik dogmatične teologije II., ur. Ciril Sorč, prisp. Marjan Turnšek: Angeli in hudobni duhovi.

Komentarji

Priljubljene objave