Kodeks oblačenja

 Komentar objavljen v Župnijskem listu župnije Domžale. Predhodno priporočam, da si preberete Božjo besedo 28. navadne nedelje (povezava).

Nedeljska Božja beseda ob pozornem poslušanju, človeka zagotovo ne more pustiti ravnodušnega. Prvo berilo nam govori o neki svatbi, ki se v časih v katerih živimo, zdi preveč nerealna. Poleg tega imamo evangelij, v katerem Jezus pove priliko o svatbi in pri kateri se zagotovo ne pokaže prav nič usmiljenega. Zato se nam mogoče zdi še najbliže Pavel, ki je navajen življenja v dobrem in slabem. S tem se lahko poistovetimo. In prav Pavel bo vstopna točka tega premišljevanja. »Vse zmorem v njem, ki mi daje moč« in pa »Moj Bog,…, bo potešil vse vaše potrebe v Jezusu Kristusu« sta vodilo drugega berila. Prav je, da se vprašamo, kaj pa so naše potrebe v Jezusu Kristusu, in kaj pomeni, da vse zmoreš v Kristusu, ki tako kot Pavlu, tudi nam daje moč. Naše potreba in moč v Kristusu sta povabilo na svatbo. Občutek, da smo s strani Boga poklicani in povabljeni je tisti iz katerega je moč črpati za vsakdanje življenje. A Bog ima za nas pripravljen kodeks oblačenja. Sliši se smešno, pa vendar resnično. Pavel bi rekel, da naj si oblečemo Kristusa (Rim 13,14). Razlago kako to narediti pa dobimo v prvem berilu. Izaija pravi, da bo Gospod pretrgal zagrinjalo, ki zagrinja ljudstva. Se ne sliši pretrgano zagrinjalo nekam znano? Bo laže, če namignem, da vam mogoče v glavi odzvanjajo besede, da se je zagrinjalo pretrgalo v templju, ko je Jezus umrl? (Lk 23,45). In tako smo priromali do dokončnega odgovora. Obleči si Kristusa pomeni, da ga povabimo k sebi v naših slabostih, v trenutku križanja. Da stopimo pred njegov križ, ponižni majhni, tako kot pravi Pavel, v izobilju in pomanjkanju. Bog Oče bo z veseljem odprl vrata svatbe tudi za nas, ko nas bo zagledal s svatovskimi oblačili in sledila bo prava svatba. Ne kratkotrajna kot jo ponuja svet, ampak kot pravi Izaija, da bo za vselej uničil smrt, za vselej zbrisal solze z naših obrazov.