Presrečna noč

 "O zares presrečna noč,
v kateri se zemlja druži z nebesi
in človek z Bogom."

(velikonočna hvalnica)

 

Presrečna noč, v kateri je najsvetlejše zasvetila Božja ljubezen. Kajti, ko je dan najbolj svetil, sredi najsvetlejše jasnine, se je zgodil človekov odklon Bogu. 

Presrečna noč, v kateri se zemlja druži z nebesi, noč, ko so nebesa stopila v sredo niča, v temen grob in vdahnila življenje. Kajti, sredi nesrečnega dneva je človek prekinil odnos z Bogom tako, da ga je pribil na križ, tako da ga je umoril. 

Presrečna noč, v kateri se človek druži z Bogom, ko On, ki je Stvarnik vsega, po Svetem Duhu, ki vse oživlja, izniči smrt, kot posledico greha. Kajti, v luči dneva, pred vsemi se je razbohotila smrt, misleč, da je greh končno zmagal. 

Presrečna noč, kjer se srečava. Da bi se zemlja družila z nebesi, da bi se jaz, človek, družil s teboj Bogom. Mislil sem, da te z razjasnenim razumom poznam sredi dneva. Pa sem te zgolj razumsko pribil na križ. Zato zares presrečna noč. Kajti prinesla bo zarjo novega dne in križ bo prazen, odseval bo Tvojo ljubezen do mene, odseval bo prazen grob iz katerega sije "tista danica, ki nikoli ne zaide ..."