Sem prečital: Fran Saleški Finžgar - izbrano delo I.

Snovalci zbirke naša beseda so za prvo knjigo, na kateri je podpisan duhovnik Fran Saleški Finžgar, izbrali tri njegova dela: Silvester, Dekla Ančka in dramo Razvalina življenja. Kar je vsem trem delom skupno je realizem, ki na trenutke daje slutiti, da se z njim dušni pastir, vendarle ni želel sprijazniti. 

Realizem je tako krut, da v besedi velikokrat izpostavi tisto, kar namišljeni idealisti ne želijo videti. Ali pa kvazi realisti, ki se ukvarjajo z "realnimi" problemi. Če bereš Jurčiča, je realizmu v naši literaturi odprl vrata. O tem sem že pisal. Tudi o Tavčarju. No, Finžgar ne ponuja globokih misli. Ampak, a je to bistvo realizma? Pravzaprav niti ne. Menim, da je namen socialnega realizma, vsaj kot ga predstavi Finžgar, v pripovedih, ki so za branje nadvse zanimive, včasih celo malo nad verjetnim. Pripovedi, ki nam pokažejo, da je realno, včasih nerealno, ki postane realno. Tudi zato, priporočam.