Truplo, ki to ni
V grob je bilo položeno truplo. Grob je bil zapečaten. Človekovo zagotovilo, da v grob ne bo vstopal. Da se v to smrt, ki jo je po človekovem delovanju povzročilo zlo, ne bo vmešaval. Četudi jo je povzročil, kot prvo smrt, ko sta Adam in Eva, Bogu rekla ne. Človeška pravičnost je naredila svoje in to je bila zadnja posledica Pilatovega umivanja rok. Pravični, je bil po človeških merilih pravičnosti, pravično pokopan, še več, s stražo človek poskrbi, da ne bi prišlo do zvijače. A tu se zgodi odločilen preobrat. Bog, ki je Pravičnost sama, zagotovi, da to truplo ne bo trohnelo, po zakonih pravičnosti, ki si jih je človek v Edenskem vrtu izbral sam. Človeka, ki ga je sam ustvaril in Sina, ki ga je poslal, mazili po delovanju Svetega Duha, ki oživlja. Znotraj groba, ki je zapečaten, s človeškimi merili pravičnosti. Logika Božjega usmiljenja in ljubezni razbije človeška merila. Grob je zato prazen. Izgubi svoj prvoten namen. Ni več kraj žalovanja, pač pa najprej čudenja in nato veselj
