Dotik

Le dotik naju loči ... le dotik loči, da bo ta mrtev grob postal ponovno živo telo. Dotik Boga, ki oživlja. Nežen dotik svetlobe v tej noči, ki je tako velika, da po tem nosi svoje ime. Prav zares je ogromna ta noč. In zasveti majhen plamen, ki se dotakne teme ... Dotik, ki oživlja mrtvo roko, dotik, ki oživlja vročično taščo, dotik deklice in nenazadnje dotik nje, ki ve, da jo more taisti dotik ozdraviti krvotočnosti. Dotik življenja v smrti, svetlobe v temi, ljubezni v sovraštvu. Dotik, ki je tako nežen, da ne izpregovori žal besede, ko do onemoglosti iznakazijo njegovo telo. Dotik srca, da more spregovoriti: »Resnično, ta človek je bil Božji Sin.« (Mr 15,39)

Gospod, nagni svoje nebo in stopi dol, dotakni se gora, da se bodo kadile.(Ps 144,5) Dotakni se skale ... le dotik naju loči.