Gospodova večerja

To naj bi bila navadna večerja, ena izmed mnogih. Ni tako pomembno dejstvo, da se je izkazalo, da je bila to zadnja večerja. Pravzaprav je to povsem nepomembno dejstvo. To postane Gospodova večerja. Kjer so moje noge umite. Ključ se spet ne skriva toliko v tem umivanju nog, ne, skriva se v dostojanstvu, ki mi ga prinaša to njegovo dejanje. Razdelil je kruh in vino, a ne gre zgolj za gostoljubnost. Gre za človekoljubnost, saj Bog izkazuje svojo ljubezen do konca, Beseda, ki se je naselila med nami, se izreče v vsej polnosti in pripravi svoje telo, kot se je Izak dal na razpolago svojemu očetu. A tokrat ne bo šlo prez krvave daritve in On bo pokazal, da je povsem za Boga in povsem za človeka, to je namreč njegovo Telo in njegova Kri, vse kar je na njem in vse kar je v njem, prav vse bo postalo daritev za človeka in Boga, daritev, ki bo postala nov most, ki je bil tako grozno porušen s prvim grehom. To je predokus nove obljubljene dežele, kjer človek pridobi nazaj svoje dostojanstvo, hrana, ki je bila povod za prvi greh pa postane hrana odrešenja. Da, zato pšenično zrno, zato ta kruh ... Resnično, resnično, povem vam: Če pšenično zrno ... (Jn 12,24)