Postna akcija

V luči prejšnje objave se iskreno vprašam tudi o smiselnosti postnih akcij. Na tem področju je v zadnjih letih moč zaznati popestritev ponudbe. Kot pa sem že zapisal, v večanjem možnosti izbire se ne nujno poveča tudi svoboda posameznika. Po drugi strani pa se moramo spet povsem iskreno vprašati čemu sploh imamo postne akcije in kakšen je namen posta. 

Postni čas naj bi bil tisti čas, ko smo pripravljeni pretrgati svoje srce in ne svoja oblačila (Joel 2,13), ko se grehu upremo do krvi (Heb 12,4). Seveda tovrstna odpoved nima namena boja proti namišljenemu sovražniku, pač pa proti hudiču. In ni namenjena zgolj proti nečemu, pač pa za nekoga. Za Kristusa. Vsaka postna akcija naj bi imela svoj temelj v tem, da nas bolj poveže s Kristusom. Tako bomo lahko bolj doživeto praznovali praznike, ki se jih potiho že veselimo, za njimi pa bomo zmožni kot prenovljeni kristjani živeti novo življenje v Kristusu.

Možnosti je res ogromno. Teh 40 dni lahko preživimo brez alkohola (Karitas), brez telefona (SKAM), ali pa v molitvi za življenje (Zavod Božji otroci), itd. Tu je še molitev za domovino in druge pobude. Na vsaki župniji imamo svojo postno akcijo za otroke, tudi z mladinsko skupino imamo svojo. Pri vseh teh akcijah pa je velikokrat premalo izpostavljeno, da dosežejo svoj namen, če se posameznik bolj poveže s Kristusom. Vse nezdrave navezanosti ovirajo naš odnos z Bogom. Namen posta pa ni v tem, da bi se pred njim izkazali s svojimi deli in odpovedovanjem pač pa bi Kristus mogel ozdravljati tiste rane srca, ki nas delajo nesrečne. Manj mene in več Boga.

Postne akcije bodo dosegle pravi namen, ko bomo verniki bolj krščansko živeli (SC 1). Ko bomo ugotovili, kako smo z lastnimi zaslugami v bistvu nesposobni za marsikaj in kako toliko bolj potrebujemo Boga, ki nas napravlja sposobne v delu za ljubezen.