Vstop v človeškost

Uvodna misel Župnijskega lista Domžale:

Ožji del božičnega praznovanja se končuje z nedeljo Jezusovega krsta. Obe stvarnosti: rojstvo in krst nam razodevata do tedaj neslutene in še danes nerazumljive razsežnosti božje logike. V božični skrivnosti je Bog sam stopil v naš prostor in čas. Tisti, ki smo ga pričakovali, za katerega je človeštvo slutilo, da je, prav tisti se je sedaj razodel na svojstven način. Ni človeškega scenarija, ki bi rojstvo Vsemogočnega postavil v hlev, v hrano za živali, v jasli. Vendar ta Vsemogočni ni prišel kar tako, mimogrede, da se oglasi in malce pokramlja s človekom, da vidi, če je dobro, in da mu le-ta potarna, kaj ga muči. Dogodek krsta odkriva  načrt, s katerim je prišel. Jezus seveda ni prejel zakramentalnega svetega krsta, kot ga danes delijo škofje, duhovniki in diakoni. Krstnik ga pač ni krstil v imenu Svete Trojice. Krstnik ga pravzaprav sprva niti ni hotel krstiti. Ker je res, s človeško logiko gledano, neumno, da bi tisti, ki je brez greha, potreboval krst spreobrnenja. To je namreč pomenil Janezov krst. Spreobrnenje in s tem novo življenje. Janezov krst je namreč vseboval priznanje grehov in prošnjo za odpuščanje. In iz evangelijev lahko izvemo, da ni bilo malo tistih, ki so sprejeli Janezov krst. Kristus brez greha torej stopi v ta Jordan, kjer je toliko ljudi vsaj navidez odložilo breme, ki jih je vleklo k tlom. Zavedati se moramo, da Judje niso in ne poznajo zakramentalne spovedi. Tisti, ki je brez greha, stopi v območje grešnosti. Še več. Bog sam stopi v območje človeške grešnosti. Benedikt XVI. tako razlaga to skrivnost: »Svoje delovanje začenja s tem, da stopi na prostor grešnikov. Začenja ga kot predujem križa.« (Jezus iz Nazareta I.) Kako čudovit zaključek liturgičnega praznovanja božiča! Ne samo, da se je Bog učlovečil, prišel je v območje moje majhnosti, šibkosti, krhkosti, ranljivosti. Predvsem slednje, saj greh rani mojo naravo, ki je ustvarjena po Božji podobi. V tem Jordanu se torej srečam z Bogom s tem, kar sem, in tak, kakršen sem. On, ki nima greha, je te grehe prevzel nase in jih bo nesel vse tja do Golgote. Ta kraj, Jordan, zahteva torej od človeka še nekaj. Odgovor na nedoumljivi Božji klic. Presenetljivo, a že tu se začenja priprava na velikonočno skrivnost. V hoji za Kristusom, ki je moje grehe prevzel nase, da bi mogel spoznati svojo veličino. »Kdorkoli hodi za Kristusom, popolnim človekom, postane tudi sam bolj človek.« (CS 41)