Tretja svetovna vojna

K pisanju pričujočega besedila me je spodbudila oddaja Toplovod, kjer je Šalehar odprl debato o tem ali 3. svetovna vojna že poteka in če ne, koliko smo oddaljeni od nje. Oddaja sama je sicer neka radijska verzija šankovskega parlamenta, četudi sem pokličejo tisti, ki jih za šankom ne bomo našli. Torej ne bom komentiral njihovih izjav in teorij zarot, bolj se mi je postavilo vprašanje, kakšna naj bi bila naslednja svetovna vojna in zakaj menim, da jo že doživljamo.

Vprašanje je zadnje čase res večkrat izpostavljeno, tu ima Šalehar prav. Odgovor pa ni preproste narave. Odgovarjali bi lahko s stališča žrtev, ki vsakodnevno padejo na vojnih žariščih, lahko bi pregledali število držav ki neposredno in posredno sodelujejo pri bojih, ali pa bi pregledali število vojakov itd. Vse te, bolj kot ne sociološke podatke, bi nato uvrstili v nekakšno preglednico, jih primerjali z obema vojnama in odgovor bi bil na dlani. Ampak bi s tem res odgovorili na vprašanje?

Zadnja svetovna vojna se je končala z uporabo do tedaj najmočnejšega in najgrozlivejšega orožja: jedrske bombe. Še danes nam to orožje grozi, četudi je bila grožnja najhujša v dveh desetletjih po vojni, v obdobju hladne vojne. A še danes ima človek pri sebi orožje, ki lahko človeka izbriše z obličja zemlje. V čem je razlika med 2. in 3. svetovno vojno, zakaj raje ne rečemo, da se prva v resnici sploh ni končala? Smo doživeli v tem času kakšno globalno obdobje miru? Res je sicer, da se "velike" sile med sabo niso bojevale, pa vendar, če je grožnja ista, je vojna ista. Spremenilo pa se je človeštvo. V tem obdobju je bil napredek hitrejši kot dotlej v zgodovini in zdi se, da je človek stopil na triumf, da je dosegel vrh babilonskega stolpa. Ene stvari pa človek še ni dojel. Neprecenljivosti človeškega življenja. In tu se dogaja 3. svetovna vojna. 

Nakljub vsemu človeškemu razvoju, vsej globalnosti in povezanosti, vsemu znanju, je človek še vedno sposoben ubiti drugega človeka. Tretja svetovna vojna ni v masovnem ubijanju (čeprav se tudi to dogaja) ampak je v sleherni žrtvi (množično ubijanje je s stališča slehernika zatorej še toliko bolj grozno), ki umre zaradi svojega brata Kajna. In ta vojna bo trajala toliko časa dokler sleherni človek ne dojame, da je človeško življenje nedotakljivo. Nihče, prav nihče nima pravice se postaviti nad to dejstvo.

Mi opazujemo. Precej mirno. Naši mejni prehodi so zaenkrat varni, vsaj na papirju naš zračni prostor varujejo sile Nata. A smo del te tretje svetovne vojne, boja med Kajnom in Abelom. Kaj hitro lahko postanemo Kajn. Ne zato ker bi koga ubili, pač pa zato ker se ubijanje začne z vprašanjem: Sem mar jaz varuh svojega brata? (1 Mz 4,9). Kajn je napačno odgovoril na vprašanje, ki ga je zastavil sam. Odgovor je namreč: da, jaz sem varuh svojega brata.