Oh, ta sestra in (ne)resničnostni šovi

Vem, da vas ne bom seznanil z ničemer novim, če bom zapisal, da je na italijanskem resničnostnem šou The voice of Italy zmagala s. Christina, ki je uršulnika. Dokaj zabavno je že samo ime spektakla: glas Italije. Precej me spominja na svetopisemski "dogodek" pred Jezusovim rojstvom na Janeza Krstnika, ki je bil glas vpijočega v puščavi (Mt 3,3). Tudi sestra je glede na vse predsodke, ki jih imamo do ženskega redovništva, precej "vpijoči" glas v puščavi današnjega sveta. Njena zmaga me ni nič kaj presenetila. Malce sem bil morebiti razočaran, da se je vsaj zaenkrat odpovedala kakšni glasbeni karieri oz. je to odvisno od njenih predstojnic. Glede na to, da imamo v Sloveniji t.i. Urška bend, sem mislil kakšni sestri ob priliki predlagat, da s. Christino povabijo v Slovenijo in da so njena spremljevalna skupina ali pa vsaj predskupina. In od tu pa na svetovno turnejo (za tiste, ki za Urška bend še niste slišali, je spodaj povezava).

Šalo na stran, bolj kot morebitno mednarodno povezovanje uršulink mi je zanimivo dejstvo, kako gledalci sprejemamo tovrstne nastope cerkvenih ali pa vsaj Cerkvi naklonjenih ljudi v resničnostnih šovih in da le-ti po nekakšnem čudnem pravilu tudi zmagajo. V Sloveniji imamo ogromno takih primerov. Od Andreja iz Bara, ki je očitno zmagal zato ker se je pred jedjo pokrižal in še bolj zato, ker je odklonil popivanje s svojimi kolegi v šovu na žive in mrtve oziroma bolj na slednje. Dejstvo je, da je bil Mišo kot barman boljši, a zmaga je šla Andreju. Nadalje je tu p. Janez Ferlež z zmago na Orionu s pesmijo, ki je bila sicer lepa, a bi težko rekli da nekaj tako posebnega. Tu je tudi Janez Turinek v oddaji Piramida. In nenazadnje Robert Friškovec, ki je v duetu z Nino Pušlar zmagal pri Mariu v oddaji Zvezde pojejo. Predvsem Robert je dokaz, da ni zmagal zato ker bi bil nekakšen ekstra vokal, pač pa zato ker je duhovnik. Težko rečemo, ali so ljudje zanj glasovali ker se je kot duhovnik držal za roke z dekletom ali pa zato ker je bilo to nekaj fascinantnega videti duhovnika na televiziji in ta celo poje (in to ne pri maši). Spomnim pa se ostrih razprav o primernosti njegovega delovanja: ali je primerno, da duhovnik na televiziji poje in se drži za roke z dekletom. Je pač liberalen so rekli nekateri, hvala Bogu so rekli drugi, tretji pa Bog mu pomagaj. Verjamemo, da se je Bog prav odločil kljub obilici mnenj, ki jih je njegov urad za pohvale in pritožbe v tistem času sprejemal. Dejstvo je eno, Robert ni zmagal zato ker bi ne vem kako pel, ampak zaradi ideje. S. Christina res poje dobro, ampak ali res tako dobro, da je zmagala zgolj zaradi svojega glasu? Bi Vili Resnik zmagal z isto skladbo kot Janez Ferlež, ki je nastopil v svojem habitu? Bi Janez Turinek, če ne bi bil župnik in se v oddaji ne bi pojavil z množico skavtov? In ali je pošteno da je bil zmagovalec Bara nekdo, ki mu to delo ni povsem ležalo in ne nekdo, ki je to očitno obvladal?

Odgovorite si sami. Dejstvo je, da so resničnostni šovi velikokrat neresnični ali pa vsaj precej subjektivno resnični. Gre za ideje in ne za dejansko stanje. V Gostilni ne iščemo najboljšega ampak najbolj simpatičnega, pri Talentih prav tako itd. Gre za idejo. Tako kot na Eurosongu, ni šlo za pesem, šlo je za idejo. Marko Rijavec je napisal lep komentar na avstrijsko pesem: najprej jo poslušajte z zaprtimi očmi. In če bi z zaprtimi očmi poslušali Christino vprašanje, če bi na koncu zmagala. Močno dvomim, da bi Robert, pa upam, da mi ne zameri, nimam nič osebnega proti njemu. Resničnostni šovi so problem, ker velikokrat zmaga ideja ne pa nekaj čemur je šov v resnici namenjen. Iskreni pa moramo biti, da smo kritični zgolj takrat, ko ta ideja ni naša (v kolikor sprejmemo, da bi s. Christina avstrijsko Conchito sicer premagala a vokalno ne verjamem, da bi premagala našo Tinkaro Kovač ali pa Majo Keuc).

Naposled nam ostaja še vprašanje kaj izvajalci sporočajo s svojim nastopom? Res vprašanje. Nanj ne bom postavljal odgovora. Ker je kompleksen, preveč kompleksen. Ne vemo ali je morda Nina ali pa kdo drug šel k spovedi in se srečal z Bogom, ki odpušča, zato ker je videl prepevajočega Robija... Ne vemo ali je bil storjen kakšen splav manj zato, ker je p. Janez v pesmi govoril tudi o neprecenljivosti človeškega življenja... Ne vemo ali je kdo spremenil pogled na Cerkev in jo sprejel kot prostor dialoga zato, ker je Turinek zmagal v bitki dialoga....

Je pa moj osebni odgovor, da me je s. Christina ob zmagi nagovorila. Z besedami želim, da je Jezus nocoj z nami in z očenašem, ki ga je zmolila, je dala misliti vsaj enemu človeku in vsaj enega je še bolj opogumila v prepričanju, da govor o Bogu ni nekaj, kar bi bilo potrebno zapreti na križni hodnik samostana, pač pa je nekaj kar je javno. V luči razločevanja je en plus že na strani upravičenosti nastopa. Čeprav verjamem, da je poleg mene še kakšen plus več.

Pa še obljuljeni Urška bend:

https://www.youtube.com/watch?v=nm-OQ9HtgAU